Literarni večer
»Spominjam se večerov, ko sem kot otrok sedel k stari krušni peči in me je materin glas božal, ko mi je prebirala stare zgodbe. Velikokrat sem jih slišal, jih znal na pamet, pa vendarle se jih nisem zasitil. Leta so minevala in dobil sem svoje otroke. V novem stanovanju nismo imeli krušne peči a sem se vsak večer usedel na rob hčerine postelje in preden sem jo poljubil za lahko noč, prebral še eno zgodbo. Tudi moja hči se jih ni zasitila. Prosila me je, naj ji pripovedujem tiste, ki jih babica tako dobro pozna. Najbrž ni naključje, da jih tudi moja hči pripoveduje svojim otrokom. In tako od ust do ust in iz roda v rod.«