»Nekaj je v zraku.
Lepega.
Nežnega.
Mimobežnega.
Nekaj je v zraku.«
Ja, nekaj je bilo v zraku, čutilo se in slutilo. To je bila pesem, ki ima skrivnosti navdih in to je bila ljubezen do najbližjih. Navdih za vse pa so bili naši stanovalci.
"Čuti se. Sluti. Kot dih in drget. Kot šum in šepet v slednji minuti."
Čutilo se je pravo decembrsko vzdušje in slutiti je bilo, da se bo zgodilo nekaj lepega. December je eden izmed najlepših mesecev v letu, saj se vrstijo prazniki, pričakovanja in obdarovanja. Nič nas ne razveseli bolj, kot druženje s prijatelji in družino. In prav to smo želeli pričarati našim stanovalcem.
K sodelovanju smo povabili svojce, ki so pripravili program, kateri je vsem segel do srca. Mali Matic je bil vzrok, da je dedek v prvi vrsti pokal od ponosa. Gospod pa ni bil ponosen le na vnuka. Tudi njegova snaha je bila del te zgodbe. Recitacija Pavčkovih pesmi in Cankarjev Pehar suhih hrušk je dodatno polepšal glasbeni program.
Pesem vedno vsi razumemo. Šestnajstletna Lana je s svojim angelskim glasom odpela nekaj pesmi, ki bodo babici Elizabeti še dolgo ostali v spominu.
Kadar umolknejo ljudje, spregovori glasba. Gospa Živa je rekla: "Dolgo nazaj sem igrala klavir. Niti ne vem ali še znam? Nekaj dni sem vadila a ne vem, če mi bo šlo. Imam pravo tremo."
Strah je bil odveč, saj se je gospa zelo dobro znašla med črno - belimi tipkami. Namen je bil razveseliti mamo in ostale stanovalce s svojim nastopom in več kot očitno ji je uspelo.
Danes si vse premalo vzamemo trenutek za najdražje, saj dnevi tako bežijo. Vsak hodi svojo pot, a ob praznikih si vedno zaželimo, da bi vsi družinski člani sedli k mizi in si podali roke. Kaj se zgodi, ko cela družina vzame v roke svoj inštrument, pa smo lahko videli in slišali od petčlanske družine, ki je pripravila tui ganljiv govor. Solze so tekle, a smo jim pustili prosto pot.
Druženje smo začeli in končali s Pavčkovo pesmijo.
"Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič,
ne drugič do krova in pravega kova
poskusi: vnovič in zopet in znova."
Pesem je sporočilo, kaj vse vam želimo v novem letu 2016. Naj bo okoli vas ljubezen, lepe besede, pozornost, zaljubljenost v življenje, volja do dela in močna želja izkoristiti vsak droben trenutek, ki vam je namenjen!