"Celo leto te po malem opazujem. Vem, da veš, da je potrebno ubogati starše, dedke in babice pa včasih tudi tete in strice. Vem, da veš, da lepih manir ni nikoli preveč. Vem tudi, da veš, da sta vrtec in šola tvoja glavna naloga. Ne vem pa, če veš, da me to bolj malo zanima."
"Kar najbolj opazujem pri tebi, je tvoje srce. In to je polno ljubezni. Ljubezni do staršev, dedkov, babic, tet in stricev pa do prijateljev, živali in rastlin. S tem si mi pokazal, da odraščaš v malega človeka velikih vrlin.
Zato te vabim v Viharnik. Po dolgi poti z zasneženih hribov se bom ustavil prav tam. Ker sem že star in bom od poti najbrž utrujen, bom nekaj daril prinesel s seboj. Za vsa ostala pa ne skrbi! Razdelila sva si jih z Božičkom, pa zna biti, da te bo tudi on pocukal za rokav. Se torej vidiva v torek. Upam, da bo sneg, da se bom lahko s hribov spustil čisto do tal."
Dedek Mraz
Od pričakovanja je puhtelo v zraku. Ko je v izbo vstopila Babica Zima, se je zaslišal le globok vzdih. Vse bi najbrž teklo kot po maslu, če Babice ne bi premagal globok spanec. Še sreča, da se je ravno tisti večer naokoli potikal škrat. O tem, koliko dela je imel z Babico, preden mu jo je uspelo zbuditi, sploh ne bi zgubljali besed. Ko sta ugotovila, da je Babica pozabila natrositi snega in da Dedek Mraz na vrhu sosednjega hriba nestrpno čaka na pomoč, pa se je vse skupaj še dodatno zapletlo. Kako bo sedaj v tako kratkem času uspelo Babici narediti ves sneg? Kako se bo Dedek spustil v dolino in kako bodo vsi otroci prišli do daril?
Na presenečenje vseh, se je Babica Zima v preteklem letu močno modernizirala. Iz žepa je potegnila svoj mobilni telefon in lovcu, ki prijateljuje z Rdečo kapico, naročila, naj se brž vsede v svoj novi helikopter in Dedku odhiti na pomoč.
Škrat je od veselja zacepetal z nogami in ker sta imela z Babico časa na pretek, sta se lotila peke peciva. Od tega, da je škrat pretiraval s količinami sestavin, do tega, da nikakor ni hotel ubiti jajca, ker bi le to po njegovem - umrlo... prigodam ni bilo ne konca ne kraja.
Nazadnje pa se je zaslišal strašanski hrup. Otroci so hitro ugotovili, da na strehi babičine hiše pristaja helikopter. Veselju, ko je v našo sredino prišel Dedek Mraz z ogromnim košem daril, ni bilo ne konca ne kraja.
Rajali smo, peli in plesali. Avla našega Doma je bila polna iskric v očeh. Malih iskric, ki polnijo srca. Opaziti pa jih je bilo tudi pri velikih otrocih. Predvsem pri tistih, ki bodo otroci ostali po srcu za vedno...
