Izročilo praznovanja velike noči je močno povezano s starimi praznovanji pomladi in je precej bogato. Velika noč je tudi največji in najstarejši cerkveni praznik, ki ga sestavlja obširen sklop obredov in šeg z natančno določenim scenarijem iz Kristusovega življenja oziroma njegove smrti.
Za katoličane je to praznik vseh praznikov. Z njim je povezanih mnogo starih ljudskih verovanj; mešajo se stari kulti ognja predkrščanskih pomladnih obredij, pretkanih s krščanskimi dodatki, in žrtveniških verovanj, kulti plodnosti s kultom mrtvih.
Veliko noč praznujemo na začetku pomladi, po 40-dnevnem postu, ki sledi mastnim pustnim pojedinam. Velika noč je določena po luninem koledarju, vedno pa je v nedeljo, po prvi pomladni polni luni.
Tudi v Viharniku smo se odločili, da praznik obležimo slavnostno. Pridne roke so vse od novega leta dalje ustvarjale in se vneto pripravljale na pisano pomlad...
Zadišalo je po potici, tudi misija barvanja jajc v pirhe je uspela. Kako tudi ne, saj so stanovalci zavihali rokave in na plan so privrele ideje in skrivnosti kuharskih mojstrov in spretnih gospodinj. Poskrbeli smo, da je potica vzhajala na toplem in je nismo prehladili, uporabni pa so bili tudi vsi namigi kako uspešno pobarvati jajčka. Stojnica se tako ponovno bohoti pod dobrotami in ličnimi izdelki naših stanovalcev.
V soboto bomo pripravljene dobrote nesli v kapelo doma, kjer bo blagoslov jedi.
Dovolite pa nam še, da vam Viharnice in Viharniki zaželimo lepe in mirne praznike, v krogu vam dragih in ljubih oseb.
