Danes smo se na skupini Med gorami vrnili v preteklost, natančneje v leto 1886. Takrat so delavci prvič zahtevali svoje pravice in prav na prvi maj so se v Chicagu začeli protesti. Tri leta pozneje so se na mednarodnem kongresu delavcev v Parizu odločili, da bodo vsako leto v spomin na delavce, ki so takrat umrli, organizirali proslave, s katerimi bodo opozarjali na pravice delavcev.
Prvi maj v sebi nosi veliko različnih pomenov, pestre zgodovine, navad in razlogov za praznovanja. Zato ni naključje, da so stanovalci z navdušenjem opisovali občutke, ki so jih preplavljali takrat, ko jih je prebudila budnica, ko so imeli pripete prvomajske značke in rdeče nageljne. Pripovedovali so o moči in čaru kresovanj ter o veselju, ki ga je bilo čutiti na proslavah. Vrnili smo se v čas republike Jugoslavije in se malo za šalo preizkusili v poznavanju takratnih bankovcev.
Zgodovina praznovanja prvega maja pravzaprav izvira še iz poganske Evrope, ko so prazovali začetek poletja in rodnost. Čez čas je kapitalistična revolucija zbrisala mitološko vsebino, ki je izgubila na pomenu, vendar ostal je duh praznovanja. Vse do danes, le z drugačno vsebino. Od leta 1948 je v Sloveniji prvi maj uzakonjen kot državni praznik.
Naj gre za čaščenje pomladi, praznovanja dela prostega dne ali spominjanje na delavske upore. Dejstvo je, da je pred nami prekrasen mesec maj, mesec, ko vse cveti in tudi za to lahko praznujemo.
Pa še namig. Pri nas doma bo v maju tudi zelo pestro in v našem parku bo še cvetelo.