V Viharniku smo konec septembra obudili običaj ličkanja.
Včasih je ličkanje koruze spadalo med najpomembnejša jesenska opravila. Stanovalci so povedali, da je imela skoraj vsaka hiša posajeno koruzo, ki je bila pomembna za ljudi in živino. Predno pa so gospodinje postavile na mizo polno skledo žgancev, je bilo potrebno veliko dela. Koruzo je bilo potrebno posaditi, okopati, polomiti storže, jih oličkati, posušiti, zružiti in odnesti v mlin. Tam je mlinar poskrbel, da so gospodinje dobile dobro moko iz katere so v krušni peči spekle dober kruh.
Nekateri stanovalci so obujali spomine in se spominjali časov, ko so živeli v sožitju z naravo. Gospa Mina je rekla, da je bilo ličkanje priložnost, da sta se tudi kakšen fant in punca »našla«.
V park domačije Pr'Viharnik smo pripeljali velik kup koruze, ki je čakal na ličkarje. V odstranjevanje listov in vezanje v pare so se vključili stanovalci in njihovi svojci.
K veselemu vzdušju sta pripomogla tudi harmonikar Božo in prostovoljka Darinka.
Kako je bilo tistega sončnega torka, pa si poglejte v fotogaleriji.
