V objemu gora smo s pomočjo treh generacij napisali zgodbo, ki nas je vrnila nazaj v preteklost.
Skupaj nam je uspelo zavrteti časovni stroj, ki se je na začetku ustavil nekje v srednjem veku. Viharniški park je postal prizorišče imenitnih sprejemov prelestnih grajskih gospodičen in pogumnih vitezov, njihovih lahkotnih plesov in prikazov mečevanja.
Lambergarjeva vojska, ki se utaborila prav v našem parku, je pripravila prave viteške in ognjene izzive, s katerimi so neustrašno kazali svojo moč. Vsekakor so nam z žarečimi prizori dvignili frekvenco dihanja.
Kar naenkrat se je v parku prikazala nam že zelo poznana stanovalka Zofka, ki je brez dlake na jeziku prevzela mesto voditeljice. Odvihrala je v čas, ko smo se vozili z drugačnimi avtomobili. Spominjala se je trenutkov, ko se je še kot majhna deklica odpravila s starši na morje. Kovčki so bili pripeti z vrvjo na strehi, otroci pa so zadaj sedeli s prtljago pod nogami. Včasih je šlo vse bolj počasi, se je spominjala. Ker se je časovni stroj ustavil v obdobju, ko so po naših cestah vozili „hrošči“ in „fičkoti“, smo imeli možnost spoznati lastnike starodobnih avtomobilov, ki so svoje lepotce pripeljali z drugega konca Slovenije.
„Nekoč, ko smo bili otroci“, je velikokrat slišati iz ust naših stanovalcev. Ja, takrat je bilo precej drugače. Ni bilo pametnih telefonov in ni bilo denarja za drage igrače. Ni naključje, da se je viharniški časovni stroj ustavil v času, ko so bili naši stanovalci v dobi otroštva. Prva stojnica se je šibila pod igračami, ki so nekoč razveseljevale najmlajše. Gospa Dragica Markun iz Šenčurja, ki je v stari hiši Pr'Franč uredila muzej starih igrač in didaktičnih iger, je predstavila del svoje zbirke.
Obdobje mladosti smo začinili z drugo stojnico. Gospa Darinka nam je predstavila stare predmete in gospodinjske pripomočke, ki so nekoč krasile vsako gospodinjstvo.
Da smo naredili popoln časovni krog, so s pesmijo poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora Odmev iz Kranjske Gore in lajnarki, ki sta sta veseli vrteli svojo lajno.
Najbrž je vprašanje zakaj tri generacije? Dogodek smo popestrili z obiskom otrok zaposelnih in otrok naših stanovalcev. Viharniško prizorišče je uspelo zajeti prav vse generacije. Ta dan smo imeli tudi dan odprtih vrat, ki je obiskovalce popeljal tudi skozi vrata v notranjost naše hiše.
Ob zaključku dogodka so naši stanovalci, obiskovalci, zaposleni in njihovi otroci imeli možnost pomeriti moči v starih igrah, nabrusiti nož s pomočjo starega brusilnika, pokukati v notranjost starodobnih lepotcev in se posladkati s sladoledom. Viharniki smo sami izdelali viharniški sladoledarski voziček, ki je na vse dodal le piko na i.
Cel dogodek smo objeli z eno samo mislijo: „Včasih je bilo res lepo, prijetno nam je pa tudi danes. Skozi čas se je marsikaj spremenilo, a nekaj ostaja nespremenjeno. To je tisto, kar v življenju največ šteje, družina, prijateljstvo, ljubezen in spoštovanje.“
