Voščilnice

Nekdo je napisal: »Spomnim se, ko sem še kot otrok sam izdeloval voščilnice. Joj, koliko ljubezni sem vložil vanje. Vse je bilo načrtovano. Točno sem vedel, kam bom prilepil vsak košček tistega malega papirja. Tisto, kar sem napisal, je bilo vedno napisano iz srca. To so bile moje želje za nekoga, ki ga imam rad. Predstavljal sem si, kako bo ta nekdo odprl nabiralnik, kako se mu bo narisal nasmeh na obrazu in kako vesel bo, ko bo prebral mojo željo zanj. Za pisanje sem vedno uporabil nalivno pero, ki je za seboj puščalo čudovito sled. Vsakič sem se potrudil, da je bila pisava enakomerna in lepa. Prav tako sem se tudi jaz razveselil vsake voščilnice. Vse sem prebral in jim po navadi našel mesto pod smrečico. Vse to je bilo nekoč. Danes še vedno dobim kakšno, a je tega vse manj. Elektronske voščilnice so skoraj že zamenjale tiste pristne. Srečen pa sem, ker nič ne more zamenjati pristnega stiska rok in iskric v očeh. Nisem nekdo, ki bi verjel, da mi bo novo leto prineslo veliko novega. Sem pa nekdo, ki je srečen, da v teh prazničnih dnevih najde veliko lepih trenutkov in stvari, ki me izpolnjujejo. In tudi sedaj pred menoj na mizi leži rola papirja, nekaj okraskov in moje nalivno pero. V glavi mi rojijo lepe misli, ki bodo kmalu v srcih drugih. In kaj me še razveseli? Razveseli me še pogled na napisane naslove mojih prijateljev. To me oživi. To mi pove, da je nekje še nekdo in da nisem sam.«

V želji, da tudi mi pustimo sled, smo skupaj z gospo Heleno Čampa in stanovalci izdelali unikatne voščilnice. Vsaka od njih bo nosila posebno sporočilo in bo zagotovo nekoga tam nekje zelo razveselila.