Čeprav so velikonočni prazniki za nami, boste imeli sedaj priložnost prebrati, kakšna je bila vsebina naše viharniške velikonočne košare.
Razmišljali smo, na kakšen način bi med seboj, v predprazničnem času, povezali zaposlene in stanovalce. Prišli smo do zaključka, da:
»NI SPOL PRIORITETA,
NI ODVISNO OD RASE,
NISO ŠEGE – NAVADE,
DA LOČIJO
STAREJŠE IN MLADE.
NI V POTRATO
KRONA POTICE,
ČE MESENO TELO
IZKAZ JE
ISKRENOSTI, PRAVICE.«
Vsaka izmed naših gospodinjskih skupin je dobila košaro, katero je morala napolniti z velikonočnimi dobrotami. Gospodinje so skupaj s stanovalci pripravile seznam aktivnosti, ki so jih kasneje izvedli. Stanovalci so se pogovarjali o starodavnih običajih, o hrani, ki je takrat krasila mize in na ta način so poučili mlajše zaposlene o rdeči niti Velike noči.
»ČE VSAKA LUPINA
IMA MEHKO SREDICO,
ČLOVEK S ČLOVEKOM
DELIL BO SVOJ BIT,
SVOJO PRISTNOST,
SVOJO RESNICO.«
Zaposleni so vedeli, da je naš cilj povezati stanovalce in zaposlene in hkrati zaposlene med seboj.
»A Z ZAVEDANJEM,
DA LE MIKS KOŠČKOV
RAZLIČNIH ŽELJA JE VSE,
KAR NAS STANE,
DA NE ZAŠKRIPA…
SE OHRANI
HOMOGENA EKIPA.«
Bilo je ogromno dela. Potrebno je bilo speči potico, skuhati šunko, pobarvati pirhe, pripraviti šunko v testu, ustvariti velikonočno dekoracijo, a se naše gospodinje niso ustavile.
NIČESAR NI,
DA NAS SEZUJE,
VEDNO KAK AS
V ROKAVU SE KUJE.
Ta as je zavedanje, da:
NI PUSTA,
NE PEPELNICE,
NE POSTA,
KI BI UBRANIL NAM
STKATI STEZICE
BLIŽINE, TOPLINE, DRUŽINE,…
Na veliki petek smo se zbrali v avli, kjer je komisija določila, katera izmed gospodinjskih skupin je bila najbolj ustvarjalna. V komisiji so bili: vodja kuhinje, predstavnik stanovalcev, predstavnica prostovoljcev in predstavnica svojcev. Njihovo delo nikakor ni bilo lahko. Ocenjevati je bilo potrebno okus potice, pestrost in idejo košare.
Z zavedanjem, da ni važen cilj ampak pot, po kateri smo stopali, je bilo lažje.
Plaketo za najbolj ustvarjalno skupino VIHARNIŠKA VELIKONOČNA KOŠARA 2018 je glavna sestra, gospa Anita Ključanin, predala gospodinji Danieli Vojnikovič, ki je povezala dve skupini stanovalcev z demenco.
Čestitke vsem odgovornim gospodinjam za ta dogodek. Gospodinjam Danieli, Karin, Tini, Tatjani, Barbari, Maji in Jerci je uspel velik met. Čestitke gredo vsem zaposlenim, ki so se vpletli v ta dogodek in seveda vsem našim stanovalcem. Saj zmagovalci niso le posamezniki, ampak:
»ŠOPEK SMO,
ZARADI SLEHERNE CVETLICE!«
Pesem napisala: Gabriela Ambrožič, gospodinja na skupini Cvetje v jeseni
