Čas, kot pesek peščene ure, polzi skozi prste. Med kamenčki ne opaziš razlike. Sprašuješ se, katere drobtinice peska predstavljajo tebe in so samo tvoje...
Ozreš se na svojo roko in na prste, skozi katere je pesek časa spolzel. Na njih tu in tam opaziš drobtinico, ki se je prilepila na kožo in tam obtičala. Zaželiš si, da bi lahko tudi čas tako obstal... da ne bi v celoti spolzel v nič.
Nato se drobcen pesek zalesketa v žarku sonca in prebudi misli, skrite globoko v tebi. Misli, ki so obstale v času in niso potonile v pozabo.
Tudi naše misli se ne bodo razblinile. In ne bomo dovolili, da bi potonile v reki časa. Tkali smo jih celo leto in jih skrbno povezali v Viharnikove niti časa. Popeljale vas bodo po naših, skupno prehojenih poteh in vam obudile spomine na dogodke preteklega leta: s kom smo se družili, kdo nas je obiskal, kje smo se potepali, kako smo bili ustvarjalni in nenazadnje, kako luštno smo se imeli.
Na tem mestu se želimo zahvaliti vsem donatorjem, ki so omogočili, da je bilten tudi letos izdan.
V upanju, da vam bodo tako stkane niti polepšale urice, jih objavljamo tudi tukaj. Naj najdejo posebno mesto – bodisi na vaši mizi, polici ali vaši drobtinici časa. Prijetno branje!