Vzdušje v Viharniku je bilo zelo ustvarjalno in dišalo je z vseh strani. Iz skupine Deseti brat se je širil vonj sivke, medtem ko je pritličje dišalo po sveže pečenem pecivu.
Ob sivki vsi najprej pomislimo na Provanso, ki se v poletnem času odene v vijoličastomodro barvo. Njen vonj nas ponavadi spomni na kako omaro z oblačili, v kateri visi sivkina blazinica.
Viharniki se nismo odpravili v Provanso niti na morje ne. Tja nas je popeljala dalmatinska glasba, ki nam je skozi celotno delavnico delala družbo.
Ker je dobro znano, da cvetovi sivke učinkujejo blažilno in pomirjevalno ter da v omarah držijo stražo pred molji, smo se odločili, da izdelamo sivkine dišeče vrečice.
Sivko smo posušili, osmukali cvetove, sami zašili vrečice in jih napolnili s sivko. Po končani delavnici je vsak od stanovalcev v sobo odnesel unikaten izdelek.
Na skupini Povest o dobrih ljudeh so se odločili, da deževen dan ne bo pokvaril njihovega počutja. Ni lepšega od tega, kot da iz pečice lepo zadiši. Zavihali smo rokave in se lotili priprave peciva. Vsak izmed stanovalcev je imel svojo zadolžitev, ki se je na koncu obrestovala z okusno malico.
Slike vam bodo povedale zgodbo še bolj podrobno, zato poglejte našo fotogalerijo.
