"Slep je, kdor se s petjam vkvarja,
Kranjec moj mu osle kaže;
pevcu vedno sreča laže,
on živi, umrje brez dnarja.
...
Koder se nebo razpenja,
grad je pevca brez vratarja,
v njem zlatnina čista zarja,
srebrnina rosa trave,
s tem posestvam brez težave
on živi, umrje brez dnarja. "
Slavnostni trenutek, z mislijo na jutrišnji dan, ko častimo velikana med poeti, očeta slovenske himne, smo obeležili na naš, viharniški način. Kulturni dogodek je namreč slovesno otvoril zbor stanovalcev doma Viharnik, ki je med prisotnimi požel val navdušenja. Skozi pesmi in recitale v interpretaciji Darinke Tarman, Mire Smolej in Marinke Uršič, smo obeležili pomemben dan v kulturi slovenskega naroda. Dejstvo, da so stanovalci bili ključni del prireditve, pa je dogodku dalo poseben pečat.
Naš "grad" se sicer ne bohoti v zlatu. Je pa te dni obdan s čudovito zimsko pravljico. S tem "posestvam " brez težave čakamo pomlad in nove zgodbe...
