V torek, 5. maja, smo se osmošolci zadnjič v tem šolskem letu srečali s stanovalkami doma Viharnik. Naše zadnje srečanje je bilo nekoliko drugačno od prejšnjih, saj smo gospe odpeljali na sprehod do naše šole, kjer smo jim pokazali učilnico za slovenščino, knjižnico in učilnico za gospodinjstvo.
Najprej smo v učilnici poklepetali o razlikah med učilnico nekoč in danes, gospe so se spominjale svojih šolskih časov. Nasmejali smo se ob dejstvu, da gospe večinoma niso marale slovenščine, raje so imele matematiko. Nato je učenka Meta iz knjige 50 zlatih zrnc (objavljeni spisi osnovnošolcev) prebrala spis Supermetla, ki ga je napisala vnukinja gospe Mire, ki je bila z nami. Potem smo se preselili v knjižnico. Tudi tam smo klepetali v prijetnem vzdušju. Gospa Iva in gospa Marija, ki sta bili v mladosti sošolki, sta nam povedali pretresljivo izkušnjo o tem, kako je med vojno v šoli eksplodirala podtaknjena bomba in so izgubili nekaj sošolcev in učiteljico. Gospe so bile navdušene nad našo bogato in lepo knjižnico. Za konec smo se preselili še v učilnico za gospodinjstvo. Tam nas je čakala manjša pogostitev s sladicami, ki so jih pri pouku pripravili šestošolci. Gospe so z veseljem poskusile in se čudile prostornosti in svetlosti naše šole. Ob sproščenem klepetanju smo se vrnili do doma Viharnik in se poslovili z željami za lepo poletje in za morebitno nadaljevanje naših srečanj v naslednjem šolskem letu.
zapisala: Katarina Kejžar