V življenju imamo ogromno vlog. Smo očetje, mame, prijatelji, tete, strici in še mnogo tega. Večinoma smo tudi zaposleni, ki več kot polovico svojega življenja preživimo v službi. In ni lepšega od tega kot da v službo hodimo z veseljem. Naša stanovalka, gospa Ana je ena takih, ki je v službo hodila s srcem in dušo. Večkrat smo se že prepričali, da stari rek, da se dobro z dobrim vrača, zelo drži.
Gospa Ana je za svoj rojstni dan doživela pravo presenečenje. Nekdanji sodelavci iz turističnega društva Dovje Mojstrana, so pripravili poseben program za vse naše stanovalce in hkrati namenili ogromno pozornost gospe Ani, ki ni mogla skriti presenečenja.
Skozi igro in besedo smo odpotovali v preteklost, ko so po naših domačih tleh hodile žark - žene. Velja, da so bile belo oblečene in so otrokom ob rojstvu, prerokovale, kako se jim bo godilo, kakšnega ženina bo deklica dobila, pa kaj bo s fantom. Znani Bedanc se je zaljubil v eno od njih, vendar ga ni marala. Zelo lepo jih je pa bilo slišati pet. Žark - žena, ki je obiskala naš dom je rekla, da te pesmi razumejo vsi, ki poslušajo s srcem.
Ker pa naša dolina ne more brez malih vragolij, sta naš viharniški oder zasedla Kekec in Gregec, ki sta pošteno nasmejala naše stanovalce. Mali Lan pa nam je zaigral nekaj »tapravih« gorenjskih viž.
Zgodbo, katere del smo bili, je napisal gospod Franci Voga, ki je bil dolga leta sodelavec gospe Ane.
Vedno se iz ene lepe zgodbe, razvije še kakšna. Tudi tokrat je bilo tako. V zadnji vrsti je ves čas sedela gospa Frančiška, ki je nekoč v naših krajih igrala prav vlogo žark - žene. O tem, da je bila ganjena do solz, pa najbrž ni potrebno pisati.
Slika pove več kot tisoč besed.
