V Kranjsko Goro sončni žarki potujejo dlje, zaradi višinske lege so tudi pomladanska jutra bolj hladna. Zato smo s toliko več veselja pričakali prvo pravo otoplitev v dolini. Izkoristili smo jo v polni meri...
Po zajtrku smo zavihali rokave in se lotili našega garklca. Skrajni čas je že bil, da zaključi z zimskim spanjem. Tako so visoke grede hipoma ozelenele. Tudi star vprežni voz, ki je samotno stal v kotu, je za družbo dobil lončene posode, polne zelišč. Nešteto nasvetov je bilo slišati, stanovalci so vsak po svoje hiteli pripovedovati, česa vse so bili vešči v mlajših dneh. Manjkalo ni niti pesmi ne smeha. V rože smo odeli tudi balkone našega doma in mu tako polepšali izgled. Prosotora okoli visokih gred je bilo za vse - premalo! Verjeli ali ne, od delovne vneme bi se lahko ta dan kar vžgalo. In ker je bilo potrebno akitivirati na tako čudovit dan še kar nekaj rok, smo se odločili, da bomo ude pretegnili s telovadbo na prostem.
Pisana druščina v parku je bila zaposlena vse do časa kosila. In še na tega bi bili pozabili, če nam ne bi gospodinje prišle žugat s prstom. Kaj vse smo posadili? Pridite in pokukajte od blizu, pri nas ste vedno dobrodošli...
