Po dolgem in turbolentnem času smo se ponovno uspeli zbrati skupaj v sklopu projekta Mladi razveseljujemo starejše, ki ga ob financiranju Občine Kranjska Gora izvaja Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, pod koordinatorstvom projekta, gospe Urške Luks.
Po dolgem in turbolentnem času smo se ponovno uspeli zbrati skupaj v sklopu projekta Mladi razveseljujemo starejše, ki ga ob financiranju Občine Kranjska Gora izvaja Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, pod koordinatorstvom projekta gospe Urške Luks, ki je današnji dogodek predstavila takole:
Od našega zadnjega srečanja je minilo že kar nekaj časa, zato smo bili ponovnega srečanja toliko bolj veseli. V čudovitem parku doma so se stanovalcem tokrat pridružili mladi glasbeniki, ki delujejo pod mentorstvom gospoda Jaka Kerna. Za nekatere izmed njih je bil to prvi nastop, zato vse pohvale za pogum. Zaigrali so same poznane melodije, ob katerih smo tudi zapeli in s ploskanjem sledili ritmu, in nam tako polepšali popoldne in skupno druženje.
Naše druženje smo otvorili slavnostno, z Zdravljico, ki nam jo je zaigrala Pika.
Glasba je univerzalni jezik, ki premaguje razdalje in meje. Da je res tako, nam je z melodijo harmonike pričaral Matej s pesmijo Plavi Jadrane moj in nas popeljal k morju v sončno Dalmacijo.
Glasba pa ne povezuje le ljudi temveč tudi živali. Ničkolikokrat se zjutraj zbudimo ob žvrgolenju ptic, saj bivamo v neposredni bližini gozda, ki nudi zatočišče za te male živali. Ema nam je zaigrala pesem Slavček.
Dalmacija je čudovita, ampak najlepše je vseeno doma. Naše čudovite gore, doline, reke, svež gorski zrak – res živimo na čudovitem koščku Zemlje. Tinkara, ki jo je z melodijo violine spremljala mamica, nas je iz Dalmacije popeljala nazaj domov, na Gorenjsko, s pesmijo Jaz pa pojdem na Gorenjsko.
Že William Shakespeare je zapisal, da je glasba hrana ljubezni, ljubezen pa je ključ do sreče. Kot se za vsako veselo druženje spodobi, ni manjkala niti pesem Mi se imamo radi, ki jo je na harmoniki zaigral Gašper.
Sledila pa je še ena vsem dobro poznana melodija svetovno priznanega Ansambla bratov Avsenik, Na Golici, ki jo je izpod klavirskih tipk harmonike pričarala Tija.
Ker sta bila lansko in letošnje leto nekoliko posebna, je bilo potrebno tudi projekt Mladi razveseljujemo starejše malo prilagoditi in tako se je porodila ideja, da stanovalce doma razveselijo s podoknicami. Iz diatonične harmonike se je oglasila pesem z refrenom »Pod oknom sem stal in bil sem vesel, najlepši v vasi pesmi sem pel …«. Pesem Pod oknom sem stal je zaigral Matija.
Pa smo še malo zavriskali in zapeli, saj je sledila namreč še ena vesela in poskočna. Val nam je na klavirski harmoniki zaigral pesem Veseli Ribnčan.
Če bi plesali, bi nas že kar pošteno bolele noge. Zato je bil po polkah čas še za kakšen valček. Sledila je še ena Avsenikova, in sicer Tam kjer murke cveto v izvedbi Filipa.
Da pa ne bodo le Avsenikove, smo za konec prisluhnili še eni Slakovi melodiji. Maj nam je na diatonični harmoniki zaigral pesem Po dekle.
Stanovalci in zaposleni doma Viharnik se zahvaljujemo vsem mladim glasbenikom, ki so nam pričarali prelep dan, prinesli melodijo v park doma in srca stanovalcev, gospodu Jaku Kernu za lepo pripravljen program ter gospe Urški Luks, koordinatorici projekta Mladi razveseljujemo starejše.
Viharniške podoknice si lahko ogledate v naši fotogaleriji. Vabljeni k ogledu.
