Tokrat nas je pot popeljala v deželo modrega neba – v Mongolijo. V to turistično neodkrito državo nas je popeljala gospa Helena Čampa. Tudi tokrat je predavanje popestrila z zgodbicami o nepričakovanih zapletih na potovanju.
Skupaj smo odkrivali najlepše dele puščave Gobi. Številne slike so nam prikazale neskončna prostranstva Mongolije. Mongolci, preprosti ljudje odprtih src, še vedno živijo svoje tipično nomadsko življenje. V deželi velikega osvajalca Džingis Khana so ljudje v največjem številu zadovoljni nomadi, polni nasmeha in prijaznosti ter seveda, še prav posebej navezani na konje.
Zgodovina pravi tako : »V 13. stoletju so nomadska plemena začela ustvarjati mongolski imperij. Pod vodstvom Džingiskana in njegovih sinov se je imperij razširil vse do sredine Evrope. Vsa osvajanja so potekala na konjskih hrbtih - njihov vojaški uspeh je temeljil na odličnih jezdecih in lokostrelcih.«
Tudi mi smo bili danes del zgodbe, ki govori o širnih področjih tajge, težje dostopnih dolinah in gorah, ki se premagujejo z edinstvenimi konji. Delček potovanja gospe Helene po Mongoliji je potekal prav na hrbtih konj s pogledom na gore in vulkane.
Priča smo bili, da je vožnja po Mongoliji vse prej kot udobna in je namenjena pravim popotnikom. Nam je ena ura predavanja minila zelo hitro; pa še sedeli smo na udobnih stolih in uživali v novih odkritjih.
