Gorenjski trmi ne more oporekati niti vreme. To se je sicer vztrajno kislo držalo cel dan a mu nam, ki smo se "spajdašili" z židano voljo, nikakor ni uspelo prekrižati zastavljenih načrtov...
Lahko rečemo, da so naši stanovalci zbrani z vseh vetrov. Vsak je pod streho doma prinesel svoje lastnosti in značilnost kot tudi vrednote in prepričanja. Da pa so se malce gorenjske trme do sedaj navzeli že prav vsi, ni nobenega dvoma. Piknik je namreč ravno zaradi "vstaje proti vremenu" uspel na celi črti - o kislem vremenu in slabi volji zaradi dežja tako med stanovalci ni bilo ne duha ne sluha. Po avli doma je zadišalo po dobrotah z žara. Kuhar Edi je bil tisti, zaradi katerega smo si oblizovali vseh deset prstov. Meh harmonike je raztegnil gospod Božo Kramar in srbečim petam je bilo hitro dovolj, da so našle prostor v prepolnem skupnem prostoru.
Kdo je torej še vedno mnenja, da vremenu ne gre kljubovati...?
