»Prav na koncu Mišje vasi je stala nekoč lepa, stara hiša. Nad njenimi vrati je visel napis: PEKARNA MIŠMAŠ.«
Vsak od nas prav gotovo pozna zgodbo o peku Mišmašu, ki je pekel najboljši kruh daleč naokoli. Vonj sveže pečenega kruha je vsako jutro zbujal vaščane.
Tudi Viharniki smo želeli spoznati peka Mišmaša, ki je bil malce nenavaden. Nihče ni vedel, od kod se je vzel, govoril je malo, z nikomer se ni družil in nikoli ni stopil v tujo hišo, pa če so ga še tako vabili. Temne, živahne oči je imel, pa brčice, pod katerimi mu je vedno igral nasmešek. To, kar pa smo zagotovo vedeli je, da si želimo okusiti dobrote, ki so nastajale pod njegovimi prsti.
Skupaj z osnovnošolci iz OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora in vodjo projekta Mlajši razveseljujemo starejše, smo jo mahnili v Gozd Martuljek. Tam, v hotelu Rute, skrivajo pravo pekarno Mišmaš.
Dobrodošlico so nam izrekli pek Mišmaš, mlinarica Jedrt in njen maček.
Če smo mislili, da nas bodo čakale slastne dobrote, smo se pošteno zmotili. Potrebno je bilo zavihati rokave in se lotiti peke kruha. Priznati moramo, da smo zelo uživali. Presejali smo moko, gnetli testo in oblikovali različno pecivo, ki je kasneje božansko dišalo iz peči.
Bili smo deležni tudi prave predstave o pekarni Mišmaš. Črni maček pa je bil zadolžen za obrazno poslikavo pri tistih, ki so si tega želeli. Mlinarica Jedrt pa nas je, tako kot se za vaško opravljivko spodobi, seznanila z vsemi aktualnimi temami okoliša.
Dopoldne je milino, kot bi trenil. Biti del štirideset let stare zgodbe o pekarni Mišmaš, je nekaj zelo lepega. Poleg pozitivnih vtisov smo domov odnesli še vsak svojo pekovsko dobroto.
