Priča smo bili svečani otvoritvi razstave, ki so jo z glasbenim vložkom oplemenitili pevci Okteta Lip Bled. Ob tej priliki se torej želimo zahvaliti tako Triglavski likovni galeriji za dober namen, kot tudi pevcem okteta, ki so se z velikim veseljem odzvali našemu povabilu.
V letu 1992 se je porodila zamisel o slikarski koloniji, ki bo opevala naš triglavski simbol. Avtorja te ideje sta bila FRANC ŠMIT z Bleda in JANEZ AMBROŽIČ iz Žirovnice. Franc Šmit je ob ustanovitvi TRIGLAVSKE LIKOVNE GALERIJE prevzel mesto predsednika in organizatorja, kar je ostal vse do smrti l.2002. Likovna kolonija, ki je nastala, je bila po številu udeležencev med vodilnimi na slovenskem.
Umetniški vodja srečanj je bil, sedaj na žaloste že pokojni, priljubljeni slikar JANEZ AMBROŽIČ. Delo predsednika pa je po smrti Franca Šmita prevzel gospod CIRIL KRAIGHER, ki je udeleženec vseh dosedanjih srečanj, zadnjih 10 let pa tudi predsednik Triglavske likovne galerije. Triglavsko slikarsko-kiparski tabori so ustvarili posebne značilnosti visokogorske likovne in kiparske ustvarjalnosti z motivom Triglava. Mnogi avtroji izražajo simbolne motive iz zgodovine legend v povezavi s Triglavom.
V 20ih letih srečanj na Pokljuki v okviru pohodov na Triglav je sodelovalo 368 slikarjev in 36 kiparjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Rusije, Poljske, Nemčije, Avstralije, Kitajske in Srbije. Vsi dosedanji tabori so bili izvedeni z mednarodno udeležbo.
Gospodu Cirilu Kraigherju gre zahvala, da so številni udeleženci teh kolonij danes posredno z nami. Člani kolonije so namreč z gesto, da v domu za nedoločen čas na ogled postavijo svoja umetniška dela, zapolnili stene Viharnika in tako na hodnike in skupine vnesli poseben čar, posebno zgodbo.
Vse to so drobtinice, ki polnijo dneve našim stanovalcem. "Drobtinice" pa je spesnil tudi Tone Pavček, zato smo se odločili, da pesem delimo z vami. Ob obisku pa seveda prijazno vabljeni k ogledu.
"Treba je mnogo preprostih besed kakor KRUH, LJUBEZEN, DOBROTA,
da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.
Na svetu si, da gledaš SONCE.
Na svetu si, da greš za SONCEM.
Na svetu si, da sam SI SONCE
in da s sveta odganjaš – SENCE.
Nobena pot ni ravna,
nobena pot ni revna,
a vsaka je zahtevna
in tvoja ena sama – GLAVNA.
Toplo je sonce, topla jopica,
topla prijazna beseda,
a najbolj topla deklica,
ko me s srcem pogleda.
Vse bolnišnice so nezdravo bele
z vonjem po potu in jodu,
a vse porodnišnice vesele,
kljub otroškemu joku.
Človek ne dozori do svojega
do svojega obraza
brez smeha in čenčarij
in ne brez poraza.
Sonce je dolžno, da sveti nam,
otrok, da pomaga očetu,
a edina dolžnost naših mam je ta,
da so dolgo na svetu.
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,
tisoč in tisoč zvez med nami,
da gre po svetu – rama ob rami -
svetloba z nami.
Vse teče, teče in se stiša v tišino.
Samo hiša, v kateri duh biva, je neminljiva."
