S stanovalci na gospodinjski skupnosti Cvetje v jeseni smo se pogovarjali o otroštvu in o tem, kaj se je včasih zajtrkovalo. Spraševali smo se kaj nosimo v najglobljih spominih. Je to vonj po kavi ali vonj po sveže pečenem kruhu, ki ga je mama vzela iz krušne peči?
Odgovori so si bili zelo podobni: svež kruh, bela kava, mleko, maslo in marmelada.
Včasih se je najpogosteje zajtrkoval nadrobljen kruh, prelit s kavnimi dodatki. Še danes na policah v trgovini naletimo na projo in "Divko".
Svoj čar je imel tudi kruh, narezan na koščke, ki ga je mati narezala, preden ga je prelila z vročim mlekom. Velikokrat se je na kruh namazala mast, otroci pa so ga posipali s sladkorjem ali s soljo. Kasneje je kos kruha zamenjala žemljica, ki je skupaj z maslom nudila pravi gurmanski užitek. Pika na i pa je bil med ali marmelada.
Spomini so nam dali idejo, da na skupini skupaj pripravimo pravo domačo jabolčno marmelado. Ker se približuje čas praznikov, smo se odločili, da jabolka začinimo še s cimetom in klinčki. Prav ti so dali naši marmeladi poseben, praznični okus, ki smo ga še dolgo vonjali.
Spomin na jutranji vonj po beli kavi ob stari peči nam zagotavlja, da je naše življenje še vedno lepo, kot življenje otroka, ki se je nekoč igral v tisti topli kuhinji. Zgodba o maslu in marmeladi pa še vedno tako živa, da v nas vsakič sproti zbudi nekaj lepega - spomin na čas otroštva.
