Materinskega dne brez Anne Marie Jarvis, ki je 12. maja 1907 priredila srečanje v spomin na svojo mamo, ne bi bilo. Leto kasneje se je namreč pričela zavzemati, da bi drugo nedeljo v maju uradno posvetili vsem materam. Pred lokalno cerkvijo je potresla 500 belih nageljnov in svojo željo izrazila v pismih, ki jih je poslala največjim funkcionarjem tistega časa. Njena želja je bila uslišana – 8. maj 1914 je namreč datum, ko je ameriški kongres drugo nedeljo v maju uradno potrdil kot materinski dan.
V Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni, kjer pa so ga praznovali ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej na 25.marec.
In kako bi lahko na lepši način opisali naše mame, kot tako, da njihovega iskrivega duha strnemo v nekaj čudovitih verzov in vrstic…
MAMA
Mama je od vseh ljudi najboljša na svetu, ker se mi rada smeji in ker je par očetu. Z mamo se oče poljublja, z njo hodi spat in z njo vstaja in kar naprej ji obljublja vse od kraja. Z njo se fotografira, objet preko rame, in z njo se prepira, kadar se vleče zame. Mama očetu bere misli in vse njegove želje ugane. Pomaga mu, kadar so dnevi kisli, ali če z levo nogo vstane. Mama ne more biti sama, ali imeti za par kakšnega strica. Saj vsi vemo, da je mama boljša očetova polovica. Le kako bi bilo očetu brez mame, ko bi ga le pol hodilo po svetu in nič ostalo zame? (Niko Grafenauer)
Za udejstvovanje se najlepše zahvaljujemo: vzojiteljicam in učiteljicam ter otrokom in osnovnošolcem iz Vrtca in Osnovne šole Kanjska Gora ter učencem Glasbene šole Jesenice.