Jutro se je prebudilo in snežna idila je zavladala naši hiši. Razgled je tisto kar pogosto privabi poglede skozi viharniška okna.
Tokrat se je zgodba začela malo drugače. V daljavi je bilo slišati glasno glasbo in prešeren smeh. Le kaj se dogaja zunaj, je bilo slišati na skupinah. Nekateri so hitro pokukali skozi svoja okna in ugotovili, da je spodaj pravi žur s harmoniko, plesom in petjem. Gospa Anica je zaklicala: »Pridite še drugi pogledat kolk so fajn!«. Skozi okno smo opazovali druščino zabavnih, kričeče napravljenih in veselih klovnov z rdečim nosom, ki jih krasi drugačnost. To je vse tisto kar se ne da kupiti, kar se ne da naučiti ampak enostavno samo začutiti. To je tisto, kar nam je bilo v zibelko položeno. Dobrosrčnost, iskrenost in toplina so človeške lastnosti, ki jih lahko začutimo tudi skozi najbolj debelo steklo.
Mogoče smo trenutno omejeni z gibanjem in oddaljeni en od drugega. Nasmeha ne vidimo zaradi maske, topline dotika ne začutimo ampak zagotovo lahko zatrdimo, da najdemo pot k čudovitim trenutkom.
Za današnje čudovite trenutke gre zahvala klovnom iz društva Rdeči noski. En drugemu smo dokazali, da za nas ni ukrepa, ki bi preprečil, da ne bi začutili radosti, veselja, naklonjenosti in dobre volje. Namreč viharniška hiša trdno stoji na svojih temeljih in hkrati skozi okna prepušča vse, kar je za naše stanovalce pomembno.
Oglejte si naše ujete trenutke in ugotovili boste kaj je tisto, kar nas razveseljuje.
