Na današnji dan nam spomin seže daleč nazaj v otroštvo.
Na predvečer godu Sv. Miklavža, preden smo šli otroci spat, smo po običaju postavili peharje na okensko polico. Naslednje jutro pa nestrpno pokukali vanje, da bi videli, kaj nam je dobri mož prinesel.
Prvi dobri decembrski mož se je mudil v naši bližini in se oglasil tudi pri nas. Ugotovili smo, da so bili naši stanovalci letos zelo poslušni in so zadali kar precej dela angelčku, ki je vse vestno zapisal v zlato knjigo. Parkelj pa je bil letos glasen za tri. S svojim zvoncem in s trdimi koraki je stopal po skupinah in strašil stanovalce.
Pisem nismo napisali in tudi pustili jih nismo na okenskih policah, pa vendar smo bili kljub temu deležni darila Sv. Miklavža.
Prav posebno darilo so tudi letos dobili vsi naši stanovalci. To je naš Bilten, ki je že sedmi po vrsti. V Viharniških nitih časa vsak izmed stanovalcev in zaposlenih v klopčič doda svojo nit.
