»Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan
kako me izvabljaš iz nizkih ravan
v poletni vročini na strme vrhe,
da tam si spočije v samoti srce.«
Imamo ta privilegij, da naš dom stoji v čudoviti pokrajini, s pogledom na okoliške vršace. Mnogim izmed naših stanovalcev so bili hribi priložnost, da ubežijo mestnemu vrvežu in poiščejo kotiček za sprostitev. V avli je velikokrat slišati pogovore o tem, kolikokrat je kdo osvojil kakšen vrh in kakšni občutki so ga preplavljali ob tem. Med seboj tudi tekmujejo kdo ima več vzponov na najvišji vrh Slovenije. Skratka, hribi so bili del življenja večine naših stanovalcev.
Nikakor ni naključje, da smo se na naš spomladanski izlet odpravili do Aljaževega doma v Vratih. Seveda si nismo obuli pohodnih čevljev in si čez ramo poveznili nahrbtnika. Smo pa prav tako občudovali pot, ki pelje do Vrat in to kar iz avtobusa. Da je bila druščina v avtobusu še bolj pisana, so poskrbeli otroci iz vrtca Kranjska Gora.
Izlet je bil organiziran s strani Razvojne agencije Zgornjesavske doline – RAGOR. Kranjskogorska ustvarjalka, gospa Mojca Rozman, je pripravila delavnico, na kateri so naši stanovalci in otroci ustvarili čudovito rožo. Izdelek jih bo še dolgo spominjal na pogled na Triglav iz Aljaževega doma.
»Oj Triglav, v spominu mi je tvoj čar,
zato pa te ljubim in bom te vsekdar
in zadnja ko ura odbila mi bo,
pod tvojim obzorjem naj spava telo,
kjer radostno ptički naznanjajo dan,
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!«
(Jakob Aljaž)
