Literarna urica "Most besed"

Med starostjo in mladostjo želimo namreč simbolno »zgraditi most« na druženjih, kjer bodo glavno besedo imele besede. Besede so namreč tiste povezovalke, s katerimi stopimo v odnos s človekom, z besedami se zapletemo v pogovor, besede nam polepšajo dan, z besedami lahko koga prijetno presenetimo, besede imajo neverjetno moč. Besede na naših srečanjih pa so še toliko bolj pomembne in lepe, saj so ISKRENE. Prihajajo iz ust starejših, ki so modri in izkušeni ljudje, in se nimajo česa bati, in iz mladih ust, ki so (še) neobremenjeni z dogajanji v družbi, s pohlepom in podobnimi nečednostmi.

Tako je bilo že na prvem srečanju zelo prijetno, čeprav smo se šele spoznavali.

Okoli mize so se zbrale gospe Vida L., Manca L., Marija K., Marija T, Marija F. Ivana K., Štefanija L., Štefanija Z., Štefanija B. in osmošolci Luka, Ana, Jakob, Jan, Lara, Rebeka.

V predstavitvi smo povedali, kaj imamo radi in česa ne maramo. Zanimivo je, da nas povezuje ljubezen do narave, ljudi in živali, večina mladih ima rada tudi šport. Vse gospe so poudarile, da ne marajo neiskrenih, hinavskih ljudi.

Nadaljevali smo z raziskovanjem svojih imen. Ugotovili smo zanimive stvari.

Štefka – častni, zmagovalni venec

Mira – mir

Iva – vrba

Marija, Manca – ljubljena

Vida – življenjska, vladajoča

Ana – milostna

Rebeka – osvajalka, povezovalka

Jan – milostljiv

Luka – luč

Lara – prebivalka Larisse (mesta), tudi galeb

Jakob – tisti, ki sledi komu

V nadaljevanju smo ob branju knjige Jaz razmišljali in se pogovarjali o sebi in svojem odnosu do drugih, do narave, do sveta.

V pogovoru smo izvedeli veliko zanimivosti, gospe so pripovedovale o 

- navdušenju nad Švico, ki so jo spoznale v potovanjih

- strogem učitelju likovnega pouka

- učenju številnih tujih jezikov v šolah (nemško, srbo-hrvaško, rusko, latinsko, francosko)

- službenih poteh na Češko, v Albanijo, Romunijo, Vzhodno Nemčijo …

- ljubezni do svojih otrok, vnukov, pravnukov

- zadovoljstvu ob branju knjig

- lepih dogodkih in prireditvah  v domu Viharnik

- o sreči, ko ti kdo nameni lepo besedo

Mladi pa so dodali, da so srečni ob jahanju konja, ob risanju, v naravi, kadar smučajo in trenirajo.

Urica našega druženja je minila v sproščenem vzdušju in iskrenih besedah. Zaključili smo jo kot ptice (v vizualizaciji) in ugotovili, da je svoboda velika vrednota.

Veselimo se naslednjega srečanja, ki bo pesniško obarvan.

 

Pripravila in vodila ter zapisala:

                                                         Katarina Kejžar