V sredo, 4. marca, smo v domu Viharnik spet imeli prijetno srečanje, na katerem smo klepetali o MAMAH.
Kot vedno, so moji osmošolci z zanimanjem pričakovali, kaj jim bodo o svojih mamah povedale gospe, s katerimi smo se sedaj že dodobra spoprijateljili. In bilo je še kako zanimivo in zelo čustveno! Za uvod smo se ob skodelici čaja spomnili na našega pisatelja Ivana Cankarja, ki je o svoji mami napisal veliko črtic. Prebrala sem najbolj znano Skodelico kave. Vsi smo se strinjali, da je črtica in dogodek zelo lepo opisan. Sledilo je pripovedovanje spominov o mamah. Gospe so zelo odkrito spregovorile o svojih zelo strogih mamah, o pogrešanju prijaznih besed, objemov, poljubov svojih mam. Ob njihovih (večinoma) žalostnih spominih, so se nam orosile oči, tudi učencem. Kar težko nam je bilo razumeti, da vse mame vendarle niso in nikoli niso bile ljubeče, čuteče, skrbne, prijazne, mile. No, pa so se seveda v pripovedi našle tudi take, ki so imele te lastnosti. Res pa je, da slabe izkušnje v človeku puste globoke brazde, ki se jih ne da izbrisati, zato smo mlajši zelo hvaležni izkušnji, ki smo jo v sredinem popoldnevu lahko delili z gospo Manco, Marijo K., Ivo, Štefko L., Štefko Z., Štefko B.,Marijo T., Vido. O svojih mamah so spregovorili tudi učenci. Povedali so, da so njihove mame prijazne, da jim zaupajo svoje skrivnosti, da si vzamejo čas za pogovor z njimi, da so pogosto popustljivejše od očetov. Nato so prebrali nekaj pesmi o mamah:
Vsaka mama je prava.
Dana za srečo in veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje. (T. Pavček)
Jaz imam pa goslice,
goslice zveneče,
ki pojo mi pesmice,
pesmi zlate sreče.
Jaz imam pa mamico,
mamico ljubečo,
ji zapojem pesmico,
ji prinesem srečo. (Gustav Strniša)
V nadaljevanju pogovora smo se pogovarjali še o nekaterih pregovorih o mamah. Za konec sem prebrala še zanimivo filozofsko zgodbo o posesivni materi, ki je svojega sina dušila s pretirano ljubeznijo.
Gospe stanovalke doma ter zaposlena gospa Elvisa, so me prijetno presenetile, saj so mi podarile darilo za moj rojstni dan – veliko rdečo muco, ki so jo same izdelale. Iskrena hvala še enkrat! Muca že krasi našo učilnico in je dobila ime Vihravka.
Zapisala Katarina Kejžar