Pravijo, da kjer je kostanj, je tudi mošt. Tudi pri nas temu nismo želeli oporekati.
Dobrot jeseni pač ne gre zanemarjati. Zaposlili smo se z lupljenjem sladkega pečenega kostanja, da je šlo po grlu laže navzdol pa smo točili tudi slasten mošt. Čudovito popoldne nas je razvajalo s sončnimi žarki, za veselje pa je dodatno poskrbel gospod Božo s harmoniko. In kot je omenila gospa Marija, tovrstnih druženj ni nikoli preveč, še posebej če poskrbijo za vzdrževanje "plesne" kondicije.