Bil je lepo, sončno jesensko dopoldne, ki je bilo še lepše zaradi obiska prijateljev iz doma Dr. Franceta Bergelja. Lepota tistega dne nas je zvabila na prijeten sprehod po Kranjski Gori. Občudovali smo barve - vse, od rumeno-zelene, rdeče-oranžne, toplo rjave… Občudovali smo igro vetra in listov. Človeka kar prime, da bi obstal in zamrznil čas. Poleg opazovanja čudovite pokrajine pa smo tudi veselo klepetali…
Pot nas je popeljala do bližnje kavarne, kjer smo naredili postanek. Ker je pitje kave nepogrešljiv dnevni obred in priložnost za prijetne družabne trenutke, smo si jo privoščili tudi mi. Po končanem sprehodu, rahlo utrujeni in seveda lačni, smo v Viharniku pojedli zelo okusno kosilo.
Prišel je trenutek, ko so se naši prijatelji poslovili. Ko smo si pomahali v pozdrav, smo si rekli:» Se vidimo prav kmalu.« Kaj vse nam še ponuja jesen, pa bomo radostno odkrivali še v prihajajočih jesenskih dneh.
