Okolje, v katerem živimo, nam ponuja obilo čudovitih izletnih točk.
Kam gremo pa tokrat, so spraševali naši stanovalci? Slikovita Belopeška jezera, nedotaknjena narava, so bila prava izbira.
Med vožnjo skozi Trbiž smo obujali spomine, kako smo včasih hodili sem na tržnico. Kar občutili smo vonj kave, katero smo dobili le tu.
Tudi tokrat smo ves čas prepevali in kot bi mignil smo prispeli na cilj. Skozi okna avtobusa smo občudovali spodnje jezero in vožnjo nadaljevali do zgornjega.
Kljub vročemu dopoldnevu, smo našli kotičke v senci. Veselje ob pogledu na jezero in mogočni Mangart je bilo nepopisno. Občutek, da lahko zreš v stene te mogočne gore z invalidskega vozička je izjemen. Veseli smo, ker se naši stanovalci lahko pohvalijo, da za njih ni ovir. To kar si želijo, se potrudimo, da jim uresničimo. Naslednji izlet bo v septembru. Kam? ….Ja zopet nekam, kjer nam bo lepo.
