Torek je zaznamoval prav poseben obisk, ki ga nihče ni pričakoval...
Pisana druščina se je vse prej kot ustrašila mrzle zime. Ta je, roko na srce, letos čisto "gorenjsko naštimana" - tako je vohrna, da tudi snega ni nasula. A se obiskovalci niso dali motiti. V pisanih opravah so iskali najprej receptorja. Pa ga ta dan začuda ni bilo v službi. Tudi v tajništvu in računovodstvu ni bilo nikogar. Ni bilo socialne delavke, ne fizioterapevtke, tudi delovni terapevtki sta si več kot očitno privoščili dopust. Še najbolj pa je bilo čudno to, da tudi o vodji zdravstvene nege in direktorici ta dan ni bilo ne duha ne sluha.
In ker je bila ura cajt, so se skrivnostni obiskovalci odločili, da ta dan vajeti vzamejo v svoje roke. Hitro so si porazdelili ključne naloge in kar na enkrat smo dobili čisto nove zaposlene:
maatskaplike werker Bantu je prevzela vlogo pogrešane socialne delavke, Bestuurder Bikita je zavzela direktoričin stolček, skoner Mugabi je zavihtela metlo in preganjala umazanijo po domu, reseptor Lunda je imela izkušnje z delom z gosti že v Afriki, sjef Mulago je zavihala rokave in poveljevala v kuhinji in mimogrede - pripiravila odlične krofe!, fisioterapeut Jao je držala ritem na bobnu in ves čas priganjala k plesu, metgesel Bemba pa se je odločila, da bo ta dan posvetila ljubezni in je na polno razdajala objeme in poljube - in to čisto zastonj!
S hitro reorganizacijo podjetja so se strinjali tudi stanovalci doma, še več! Plesanje na novo vižo novega vodstva in uprave jim je očitno godilo. In ker je bilo potrebno preobrat tudi slavnostno obeležiti, je soglasno padla odločitev, da se organizira skupno rajanje v avli doma.
Sicer so stanovalci sprva nekoliko skeptično zrli v zakurjen kotel sredi avle, v katerem je nekaj sumljivo brbotalo. Poleg tega ga je stražil strašni tiger. A afriški podmladek je kmalu poskrbel, da je strah izginil. Tigra se je dalo ukrotiti z gorjačo in po nekaj taktih v afriških ritmih je vse plesalo in prepevalo.
Afriška odprava pa je imela še eno, zelo pomembno nalogo. Prišla je, med drugim, tudi z namenom, da se pobliže spozna z zdravstvenim sistemom v Sloveniji in obisk izkoristi tudi za obisk varuhov v modrem. Nad videnim so bili več kot navdušeni. Nekaj popolnoma novega je bila za njih tudi odprava v zimskem času, zato so se v bližnji smučarski šoli dogovorili tudi, da naslednje leto pridejo na tečaj smučanja.
Ker je bilo govora, da se Kranjska Gora pobrati tudi z afriškim mestom Lejgagunga, so seveda obiskali tudi Občino. Žal je imel gospod župan obveznosti, a so se kljub temu dogovorili, da projekt pobratenja steče še v letošnjem letu. Tu se je delegacija takoj navezala tudi na turizem. Z obiskom LTO so potrdili sodelovanje pri izmenjavi mnenj in izkušenj na področju turizma. Nenazadnje znajo biti afriške izkušnje vasi v pomoč - vremenske, politične in še kake druge razmere pri nas namreč iz dneva v dan postajajo vse bolj podobne tistim v Afriki. Prenašati vročino bo torej, kot kaže, sposobnost, ki jo bo potrebno v prihodnje vse večkrat vaditi.
Najlepše vtise pa so gostje zagotovo odnesli od obiska v lokalnem vrtcu. Tu je namreč Mulago s svojimi sposobnostmi vrača ugotovila, da v naših krajih še vedno živijo nepokvarjena in ljubezni polna srca. Zaradi teh je tudi naša prihodnost svetla in se je ni potrebno bati.
Mulago je ob odhodu v svojem čarovniškem slogu dodala tudi, da je v zgornjesavskem zraku čutiti pomlad. Kako debelo smo danes pogledali, ko smo se zbudili pokriti s snežno odejo, najbrže ne gre razpravljati. Nam je pa dalo vse skupaj misliti: kdo so pravzaprav bili črni obiskovalci? Kako to, da so na sredino jutro izginili kot kafra in v domu ni bilo ne duha ne sluha o Afriki, afriških ritmih? In nenazadnje - je bil strašni tiger le plod naše bujne domišljije in nam zato še danes hodi po glavi???
