Tokratno druženje delovnih terapevtov in stanovalcev gorenjskih domov je potekalo v Domu dr. Franceta Bergelja na Jesenicah.
Nekaj svojih vtisov je strnila na papir naša stanovalka, gospa Katarina.
»Iz vsakega doma smo prišli po trije stanovalci. Jeseničani so nam najprej predstavili dom, ki leži visoko v pobočju Karavank. Kosilo smo imeli v lepi jedilnici z lesenim stropom in lesenimi mizami, verjetno v najstarejšem delu doma. Kasneje smo šli v jeseniški muzej, v Ruardovo graščino, kjer je prikazana zgodovina železarstva. Pogledali smo si še dve posebni razstavi, Ženske v železarni in Pranje perila pred uvedbo pralnih strojev. Perilo se je pralo in namakalo v lesenih čebrih, ročno drgnilo s perivniki, kuhalo na štedilnikih in splakovalo v koritih ali potokih. To mi starejši dobro poznamo, saj smo tudi včasih perilo prali na roke.
Presenetile so me zelo lepe brisače s čipkami ali vezenjem. Presenetil me je tudi zlo lep portal v Ruardovi graščini, ki je narejen iz zelenega kamna ali tufa. Kamen je tako kompakten, da ga niso prizadele atmosferalije (dež in vlaga v zraku). Danes tega kamnoloma v Peračici ni več, kamen se je izčrpal.«
Z veseljem bomo tudi v bodoče z vami delili naše pisane vtise.
