Kaj je tek? Za nekoga pot k hujšanju, za nekatere pravo mučenje in so spet taki, za katere je tek način življenja.
170 km? Ja, prav ste prebrali. Dva dni teka, brez predaha, spanca in z višinskimi razlikami, da bi navadnemu smrtniku postalo slabo. Tukaj se pojavi vprašanje, kako komu to sploh uspe in od kje slehernemu človeku volja, da se loti česa takega? Koliko odrekanja in treningov je potrebno? Koliko bolečin in žuljev nastane in kako spraviti vse, kar je potrebno, v nahrbtnik, ki je stalni spremljevalec in ga ne moreš podtakniti nikomur?
In mi smo spoznali njega, za katerega je tek in gibanje smisel življenja. Nekoga, ki lahko teče dva dni, ne da bi trenil z očesom in ki premaguje sam sebe in vse to mu tudi odlično uspeva.
Matjaž Čampa je tekač, ki tek čuti v srcu. S tekom si polni dušo in krepi svoj lastni jaz. Za nas slušatelje, ki tekače samo opazujemo, je bilo druženje z njim priložnost, da ga zasujemo z vprašanji, na katera je na slikovit in občasno humoren način tudi odgovoril.
Poslušalci smo po pripovedovanju zaključili, da je bil tek vsekakor naporen, a še zdaleč ne tako, da ga naš predavatelj ne bi prenesel. Pridejo trenutki, ko telo počasi zapuščajo zadnji atomi moči in glava postaja čedalje težja in prava umetnost je prebroditi vse to. Kot pravi sam, vsega tega mu ne bi uspelo brez podpore najbližjih. Prav družina je tista, ki mu je ves čas stala ob strani in mu na cilju zmagoslavno stekla v objem. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da brez priprav nikomur ne uspe.
Slika, ki krasi tudi foto knjigo, v kateri je Matjaž strnil svoje vtise, je zmagovalna, s koleni na tleh in z rokami v zraku. Ja, to je tisto… vse, v kar verjamem, tudi zmorem.
